Se tudi tebi tako zdi, ali so danes vrednote in delavnost vse prej, kot adut v tvojem rokavu? Kaj se dogaja, če ne želiš “tuliti z volkovi”?
Pred kratkim sem prebirala knjigo E. Fromma, The Heart of Man, ki me je tako kot večina njih povsem prevzela. Ljudje smo po naravi radi ovce, ki slepo sledimo nekomu, ki nam zna tako ali drugače pihniti na dušo in reči prave besede v pravem trenutku. Po navadi so to narcisoidni individumi, ki manipuliraj
o s človekom, da bi dosegli tisti svoj prav in sebe povzdignili nad množico. Eden dobrih primerov je bil Hitler, ki je zaradi stremenja po pomembnosti dal napasti svoje ljudi v imenu sovražnika, da je umetno dokazal svoj prav. Tako nekako delujejo vse skupine, ki sledijo svoji filozofiji, kot so polično, narodnostno, rasno ali versko usmerjeni ljudje.
Sledenje ni v službi življenja, je patološki nadomestek za življenje, je kazalec pohabljenosti in praznine v življenju. Vendar ljudje v sistemu, ki nam vlada ne potrebujemo veliko, da se odločimo za pohlevno sledenje. Vsi se prav dobro zavedamo, kam pelje ta vlak in da jim je do nas, bore malo. Zanimivo je to, da nekdo samo deluje ali pa uničuje in tisti nekdo, ki ne more ustvarjati, želi uničevati!
Ponavadi se v določenih obdobjih najde kdo, ki ne želi slediti in dela majhne, skoraj nevidne premike v kolesju časa. To je naloga, ki bi se je morali pogosteje posluževati in dokončno premagati željo in stremenje po materializmu in napačno zastaljenih prioritet v življenju. Res je, da je to naloga, ki jo popolnoma začutiš in se ji predaš, ne glede na ceno, ki jo posledično plačuješ. Torej to je delo na dolgi rok, brez takojšnega plačila, vendar pa je njegov pomen opevan po preteku veliko let, mogoče stoletij.
Če bi želeli globalno”rešiti” ta problem ali ga vsaj omiliti moramo v sistem začeti vračati ali privzgajati HUMANOST, ČLOVEČNOST. Posameznik bi moral čutiti pripadnost svetu in ne le določeni državi, religiji…in v vzgojnem sistemu je potrebno poudarjati napredek človeštva, namesto napredek posameznega ljudstva.
NAUK BUDE pravi tako; ČLOVEK SE LAHKO TRPLJENJA REŠI LE, ČE SE PREBUDI IZ SVOJIH UTVAR IN SE ZAVE STVARNOSTI; stvarnosti bolezni, stvarnosti starosti in smrti, ter DA NE BO NIKOLI MOGEL DOSEČI CILJEV SVOJEGA POHLEPA! V krščanstvu je ta del izražen z besedami ” LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA;KOT SAMEGA SEBE”. Človek, ki vse to zmore, je prebujen človek…pripravljen za vlogo “volka”, ki bi s spoštovanjem do ljudi in poštenimi odločitvami, delal dobro celotnemu planetu.
Do takrat pa je na nas ali bomo slepo sledili sistemu, se mu uprli ali pa izstopili in šli svojo pot. Brez skrbi še vsako dobro delo je bilo in bo poplačano…..le zaupati je potrebno, saj ima vesolje za vsakega NAJBOLJŠI MOŽNI NAČRT!