Kdo si, da mi sodiš?!

Kdo si, da mi sodiš?!

Zavest ljudi je resnično, resnično precej nizka…v teh dneh doživljam zanimivo izkušnjo zaradi odločitve, ki sem jo zavestno sprejela. Nisem je naredila prvič in zagotovo ne zadnjič!Sama ustvarjam umetnine in tokrat sem bila jaz predmet” umetnosti. A reakcija nekaterih, tudi meni včasih najbližnjih, me je prekleto presenetila. MLXLS

​​Zato, da se ženska fotografira in se pokaže v vsej svoji lepoti, še ne pomeni, da mora primitivno rečeno, citiram “dati noge narazen.” Kaj se dogaja v glavah teh ljudi? Zavist, da sami niso bili deležni pozornosti? Ali je bolj enostavno nekoga na slepo obtožiti, da lažje sprejmeš dejstvo, da  te osebe ne moreš več imeti?
Včasih imam občutek, da nismo prilezli daleč in smo ostali tam nekje v srednjem veku…
Človek, prebudi se…mogoče boš celo ugledal lepote tega sveta in brez cenzure začutil bitje svojega srca. 
Vedno sem bila in bom drugačana, to pa predvsem zato, ker v vsaki celici svojega telesa čutim globoko povezanost s samim Bistvom življenja…in ti, ki mi sodiš…obrni se proč, ne glej me…ker v meni, zagotovo vidiš samo SEBE!
Moja vest je popolnoma čista in z dvignjeno glavo lahko kogarkoli pogledam v oči. Zato ne bom nehala Živeti in okušati lepote tega življenja, ki so nam dane samo zato…ker ne ustrezajo okvirjem, ki so jih postavili nekateri posamezniki in  igrajo svetnike pred očmi ljudi…za štirimi zidovi pa…NOČEM VEDETI!
Velikokrat se vprašam…kaj sploh delam tukaj…a vem, da je moja naloga opogumljati in kazati pot meni podobnim…in hvala Bogu, kar nekaj nas je…ki si upamo pogledati Resnici v oči in jo tudi Živeti!
Tokrat popolnoma razumem citat iz svetega pisma…
»Svetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne mečite svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo. (7,6)«
AMEN