Oprostite, ste v procesu preverjanja…

Oprostite, ste v procesu preverjanja…

Na vas ni, da iščete ljubezen, ampak da se ozrete vase in poiščete vse ovire, ki ste jih postavili vrhovni ljubezni na pot.
                            Rumi

Vesolje je poskrbelo (seveda s pomočjo utelešene duše), da sem zablokirana na “facebuku”. Sprva so seveda priplavali vsi zakoreninjeni vzorci in negodovanje ega, da bi   se znova “skonektala”, s časom pa ugotovila, da je zame vse to en velik blagoslov. Po djotišu in njegovi razlagi, je pozicija planetov po moji natalni karti napovedala prav to. Ketu je vrgel senco name. Da, da…vse je tako, kot mora biti.
Na nek način sta bila prva dva dneva nekako zdravljenje odvisnosti, nato… uživanje v svobodi. Resnično smo na nek način zasvojeni s  socialnim mreženjem in nelagodje ali veselje je prevečkrat odvisno tudi od njega. Počasi oz. prehitro te pogoltne v svojo igro in naenkrat moraš spremljati objave, dogajanja, razmišljanje ljudi…postaneš odvisen od “lajkov” in mnenj ostalih…in četudi misliš, da si psihično postavljen, da pa se tebe ne dotakne…se kot človek v veliko primerih lahko le zamisliš. Še vedno smo samo ljudje…
Kako lepo je, ko nekje sedeš in  ob čakanju ne izvlečeš telefona, ampak opazuješ okolico. Mogoče s kom izmenjaš par besed in polepšaš dan sebi ter njemu.
Prosti čas popolnoma posvetiš sebi in tvojim najdražjim.
Je lahko še kaj bolj pomembnega od tega? V vsej svoji Biti začutiti, da nekomu pripadaš, ki te neizmerno ceni in občuduje…ki te pozna “golega” brez potrebne cenzure za zunanji svet; ki razume tvoje “napake” in ljubi vsak delček Tebe…in čas, posvečen sebi…v globino…NEPRECENLJIVO!
Ni več sodbe, ne ocenjevanja…ni potrebe po potrditvi, ne primerjanju…je le SPREJEMANJE. Sprejemanje svojega življenja, sebe točno takšnega kot je, si…brez “beauty “ filtra za tuje oči. Preizkušnja, ki ti prinaša blagoslove in ko pogledaš skozi oči duše se zaveš, da…JE VSE, TAKO KOT MORA BITI.  
Za nami je zahtevna, hribovita in groba pokrajina, posejana z do skrajnosti razmetanimi ostanki bolečin odraščanja; mi pa pridemo na površje iz globin njene sence, a obenem na sveže obsijani s predstavo o ljubezni lastne duše – trajne, večne ljubezni, ki prekipeva od brezpogojne vneme.
“Facebuk” je zame še vedno na nek način pridobitev, s katero si lahko v stiku z ljudmi, ki so istomisleči; s tistimi, s katerimi sem delila del svojega življenja in  sem hvaležna, da smo še vedno na nek način povezani…da sem spoznala prekrasne ljudi tudi z njegovo pomočjo in da…lahko širim ljubezen ter svojo resnico globalno.
Hvaležna za prijavo, ki je botrovala  tej izkušnji, spoznanju do katerih brez nje ne bi prišla. Hvala, hvala, hvala…duša, ki si k temu pripomogla…pošiljam ti blagoslov in veliko ljubezni; mogoče boš imela priložnost me spoznati malo drugače, če  si boš le dovolila, da spremeniš svoja prepričanja.

Tebi, ki to bereš pa želim, da v letu 2017 za svojega sprejmeš pojem LJUBEZEN, kajti če smo v ljubezni tako zelo prepričani, da s kretnjami izražamo, da OBSTAJA SAMO LJUBEZEN, silovito raznese talilnico duhovne prepričanosti, v življenju se nam vžgeta tako inteligenca kot sočutje starodavne ljubezni, nastane TIRNICA PROTI NEBESOM.*
 Samo v Tebi je moč čiste ljubezni in vedenje, da ti bo uspelo…samo Ti si lahko pomagaš…in če začutiš, sem tukaj ZATE .

*Angeli Atlantide

Jooj, spet ta vrtec!

Jooj, spet ta vrtec!

Toliko vsega je napisanega na temo vrtcev, vzgoje in dela z otroki, da sem se odločila podati še svoj pogled in mnenje na podlagi štirinajstih let dela, izkušenj v vrtcu.
Vsak dan znova smo s kolegicami šokirane, ko poslušamo takšne in drugačne obtožbe.  Bilo bi dobro oz. priporočljivo, če bi starše poučili že v materinski šoli o razvoju ter delovanju otrok. Tudi o tem, kako stresen je vstop v vrtec za otroka in kako vse to vpliva na le-tega. Normalno je, da od stresa pade tudi odpornost in ko otrok zapusti varno zavetje doma, kjer je bil svojih prvih enajst mesecev se sreča z svetom v katerem pa domujejo tudi virusi in bakterije. Otrok potrebuje nekaj časa, da sprejme nov prostor, nove osebe, novo rutino, predvsem pa, da predela ločitev od mamice. No, tukaj nastane problem, kajti otrok poleg svoje stiske, še kako čuti tudi mamino. Torej če se mamica ne more sprijazniti z ločitvijo, kako bi se naj takšno malo bitje? Otrok je prva štiri leta v njeni energiji in vse kar se dogaja z njo, prav dobro občuti tudi sam.
Za ta poklic sem se odločila, ker od kar pomnim, obožujem otroke. S kolegicami  naredimo vse, da jim je ločitev čim manj stresna in da se kar se da dobro počutijo v naši družbi. Res pa je, da mamice se ne da nadomestiti, zato eni potrebujejo več časa, drugi manj. Za nagrado večkrat dobimo kakšno pikro pripombo kot je – Zakaj je zopet bolan? Tudi meni osebno je hudo za vsakega otročka, ki zboli, ampak se zavedam, da z vsako boleznijo organizem postaja odpornejši. 
Žalostno je dejstvo, da komplicirajo starši, ki sami (bi lahko rekla) zanemarjajo svojega otroka in so v večini nezaposleni ali imajo takšne in drugačne težave s sabo in s svetom okrog sebe. Da se razumemo, to so izjeme, ki jih je pa žal, vedno več.  Še bolj žalostno pa je tole, da si lahko privoščijo kar želijo in ne premislijo, preden kaj izgovorijo in užalijo dotično osebo. 
Naše pravice so daleč od njihovih. Ko sprejmeš otroka, ki dobesedno zaudarja po nikotinu; ali nabasan z zdravili starš pove, da je KLICAL pediatrinjo in da mu je potrdila, da je z otrokom vse vredu, da pa ima težave samo zaradi rasti zobkov, pa moramo biti tiho.
 Dragi starši res je, da z lažjo nam ne škodite…delate pa škodo svojemu otroku in ne samo, da imamo desetletja izkušenj v vrtcu, smo tudi same mamice in vemo iz lastnih izkušenj, kako je z našimi ljubimi otročki. Pa tudi izobraževanja, ki jih imamo za seboj, nekaj  povedo. 
Ko sva z možem gradila hišo, sva prisluhnila vsakemu strokovnjaku posebej. Izrazila sva svoje želje, kaj se pa je lahko realiziralo, pa je povedal strokovnjak. Tako nisva pametovala kje naj vodovodar položi cev ali električar kable, ker zato pač nisva usposobljena.
Res bi prosila, da vsak premisli pri sebi, preden izgovori kakšno neumnost kot je…ne dajejo otrokom za piti, da jih ne rabijo previjati ali odpirajo okna, da otroci zbolijo itd.
Srečna sem, da lahko opravljam delo, ki sem si ga želela odkar pomnim. Opravljam ga z velikim spoštovanjem do vaših otrok in vas samih. Sem pa žalostna, da vse mečete v isti koš. 
Zavedam se dejstva, da vsakemu staršu posebej otrok predstavlja cel svet in zavedam se tudi tega, da žal nismo vsi tako predani svojemu delu, ampak tako pač je v vsakemu poklicu.  In če se zgodi nekaj, za kar morajo ljudje odgovarjati je prav, da se to izpostavi na licu mesta, ne pa da se širijo govorice in na koncu se vsem nadene ista etiketa.
Hvala vsem tistim, ki resnično znate prisluhniti in sodelovati z nami za dobro vašega in našega otroka. Hvala bogu, ste še vedno v večini. 

Želim vam obilo pozitivnih izkušenj v vrtcih in predvsem misli oz. prepričanj, kajti le s temi prikličemo določeno izkušnjo. 

Dipl. vzg. Rhiannon Rose Jelen